09. april 2011

SVOJ ČOPIČ ...

... nosim s seboj
vsak dan in kamor koli grem,
da z njim lahko zakrijem
kdo in kakšen sem.

Rad bi pokazal, vprašal,
kakšen se ti zdim,
a kaj, če me ne boš sprejel;
lahko te še izgubim!

Saj bi vse barve, masko spral,
pokazal pravi jaz,
a le, če mi obljubiš,
da boš vzljubil moj obraz.

Zato potrpi, prosim,
za hip zapri oči,
da snamem barve, masko,
ki me tako teži.

No, pa poglej, pred tabo zdaj
stojim ves bog in nag,
kaj sem ti res še vedno všeč,
sem ti še vedno drag?

Presrečen sem, kljub temu pa
bo čopič še vedno z menoj,
da se bom mogel skriti
pred drugimi ljudmi.

Zato te prosim, ščiti me,
imej me rad, kot jaz te imam
in prosim te, pomagaj mi,
da se bom imel še sam.