27. november 2008

ŽIVLJENJE Z ...

... INZULINSKO ČRPALKO ...
... drugi del ...


Ja, met cukr ni nč tok groznga, z določno mero samodiscipline in dobrim poznavanjem sebe, lahko use počneš čist normalno. Vedno sem in še vedno zagovarjam to trditev. Je pa tut res, da že skoz priznavam, da pa pridejo umes obdobja, ko se tvoj lonček napolni in začnejo stvari počas kipet.
No, eno takih obdobij mam trenutno na obisku. :(

Zarad teh glupih setou od črpalke. Ker me bolijo. Non stop. Že sam to, da si ga ustavm, da o dajanju bolusov sploh ne začnem. Ker čutm usako kaplco posebi, ko mi špricne not. Ker je res zoprno. In si tkole učas mislm, kok bi blo bol preprost bit na penih. Pa sej tm so iste frke ... Ker sem očitno posebno nadarjena in sem svojevrsten genij, ker za usak uspem troft u kako žilo, al sm pa kr tko mal plava pol usepovsod. Grr ...
Na žiuce mi gre to, da dam set ven, pa še useen boli pol ... Pa ne eno uro al pa dve, ampak cel dan, dva. Da te žuljo že spodne hlače, če glih pridejo tam čez, da se ne smeš sploh prtaknt. BEDNOO!!!!
Pa še zmir trdim, da bi bilo moje življenje brez cukra popolnoma drugačno, pa mislm da ne v boljši luči. In glih prek cukra sem spoznala mnogo izjemnih ljudi in doživela velik stvari, ki so me obogatile. To, da sem Cukr, je v veliki meri oblikovalo moj sedanji Jaz. Predvsem sem dost močnejša, naučila sem se ločevat kaj je v življenju res pomembno, določene stvari znam cenit mnogo bolj kot kdo drug, ki more do teh spoznanj še prit.
Ampak mi kljub vsemu učasih zavre ... ker je preprosto preveč. Ker počasi prihajam v tista cukrleta, ko se lahko začnejo pozni zapleti. Ker vem, da sem za določene stvari kriva sama. Ker sem se umes zgubila. Ampak tut te izkušnje so me nardile takšno kot sem zdej in še vedno verjamem, da se usaka stvar zgodi z razlogom. In tut zarad tega mojga umesnega blodenja vem marsikiro stvar več, kot bi jo sicer. In ker lahko prou zarad tega dam učasih komu drugemu zelo dober nasvet.

Ne, ni mi žou, da sem Cukr, sam ob takilih "obiskih" se rabm spucat ... In grem v nov dan nasmejan.
... in zdej si pomerm cukr ...
... ki je seveda primeren mojemu trenutnemu razpoloženju ...
... in si spet mislm svoje ...
... pol pa vidm KiKi bonbon, ki mi ga je dala Marinka, pa se spet nasmejim ...


... ah ja ... tok zaenkrt ...
vaš mali Cukr :)

19. november 2008

CUKR DAN ...

... in CUKR KLUB ...

... zvedla par novih info ...
... in -kot usako leto - po dolgem času spet vidla stare znane obraze ... =)
... uii ...

... leto 2008 je v mednarodni zvezi za diabetes = IDF posvečenu otroku s sladkorno boleznijo ...
... zato sem tut js dobila štartno cifro (290) POVEJ NAPREJ in odmaširala na Grad ...
... ko boste utegnil, si pa lahko mal preberete še o projektu "Life for a Child" ...


... presenečenje za Marino več kot uspeloo!! ... juheej ...

Marina, v penzijo zdaj greš ti,
a v spominih lepih sladkih dni,
z nami vedno si.

Nič nam nisi zamer'la,
le cukr si hit' nam pomer'la
in iglo u rito zapičla,
naša miss ti večna.

Marina, v penzijo zdaj greš ti
a v spominih lepih sladkih dni,
z nami vedno si.

Zvečer si rada zaspala,
a še rajš si z nami ga srala.
Se z nami najrajši smejala,
Včas' pa tudi jokala.

Marina, v penzijo zdaj greš ti,
a v spominih lepih sladkih dni,
z nami vedno si.

10. november 2008

VINSKA ...

... v Beli Krajini ...

... sred katere smo srečal grupo Trboulčanu ...
... Kolkor kaplc tolko let ... bwahahahaha ...
... ne morem verjet, res ... smešno je blo ...

... torej za kulturni program so poskrbeli folkloristi iz Dragatuša
... no, pa tut sami smo pomagal s Falo, Plestenjakom, Irish drinking songom itd...

... pred večerjo pa smo prešerne volje naredili še nekaj kardio-vaskularnih vaj ...
... bwahahaha ...

... bravo Domchy & Luka ... & ostala "bnda dži puoha" ... :P
... naporno je blo ... :)



FOTO: Liza