20. september 2008

ŽIVLJENJE TEČE ...

... IN NIČ NE REČE ...


... počasne, a vztrajne spremembe ...

... za nekatere sem vesela ... in srečna kot že dolgo ne ...

... za te si želim, da bi se še naprej odvijale v svojo smer, ker osrečujejo mene in ostale ...

... pri drugih, pa je nasmeh bolj grenak ...

... vsaka stvar ma svojo pot, vem ... ampak zna bit boleča ... ko si nečesa vajen ... ko začne biti drugačen ritem ... ki je sicer povsem naraven ... a ga je nekako težko sprejet ... ker ga ne poznam ...

... in ne verjamem, da ga bom lahko kdaj sprejela za Mojega ... ampak ga bom občutla - pa če to hočm al ne ... vsak ga ...

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

življenje, ura teče in "ko ura brez kazalcev noče šteti ur, je ura vseh ljubimcev, ura avantur...., saj ura brez kazalcev časa ne prizna, je najbolj čudna ura kar jih svet ima" (M.Sepe)......
.....ko pa ta ista ura brez kazalcev noče šteti ur...,
takrat "ustavil bi čas, zavpil v nebo, preklinjam dejanja, ki me ranijo, v meni vihar naj očisti slabost, če sem res tisti, ki naj mu bo hudo,
NIKOLI VEČ NE BO KOT JE NEKDAJ BILO..."(California)
in vedi, da
"svet se vrti, če si al pa te ni, ostal bo jok in smeh in včasih tudi greh"....,
ker življenje je vrtiljak.............

ana pravi ...

... ja - prou res preklinjam dejanja, stanja, dejstva, ki me ranijo ...

... ja - svet se vrti ... in se bo vrtel naprej ...

... in ja - življenje je vrtiljak ... in vsaka vožnja prinese vrtoglavice navdušenja pa mehka kolena, ti obrne želodec, zapolne pa jo tut vriskanje sreče ... vse to spada zraven ...

Špela pravi ...

Kok sta pa vidve poetični. Da ne bom še js cukra dobila. :)

ana pravi ...

Sej te bom lahko ker js uvajala - sploh ne boš rabla hospitalizacije. Ain't that cool or what?? =)

Sam kar se pa poetičnosti tiče, pa mamic tut do kolen ne sežem ...