... PRED 15 LETI ...
... "Mislim, da ne bom nikoli pozabila tistih prvih injekcij.
Jaz, ki sem se igel in nasploh zbadanja z njimi vedno bala, sem zdaj na nek način obsojena na zdravljenje s pomočjo injekcijske brizgalke, sem si mislila, ko sem s stisnjenimi zobmi čakala, da mi bo sestra zapičila tisto resnično, čisto prvo. Prav s takšno grozo sem seveda čakala še ostale injekcije, ki so se vrstile v naslednjih dneh.
Še težje mi je bilo, ko se je naslednjega večera prva opogumila moja sestra in sama prijela brizgalko v roke. Tudi ona se do tedaj še ni srečala z injekcijsko brizgalko in ni imela še nikakršnih izkušenj. Sledila sta ji še moja starša in nekje vmes tudi jaz sama ...
Še težje mi je bilo, ko se je naslednjega večera prva opogumila moja sestra in sama prijela brizgalko v roke. Tudi ona se do tedaj še ni srečala z injekcijsko brizgalko in ni imela še nikakršnih izkušenj. Sledila sta ji še moja starša in nekje vmes tudi jaz sama ...
No, kakorkoli že, kot vidite, sem preživela in spoznala tisto resnico o strahu. Saj veste, ko pravijo, da je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni ..." (A.T., 2001)
Ni komentarjev:
Objavite komentar