... SLADKORNE BOLEZNI TIPA I ...
No, dragi moji, zdej mi pa prosim razložte kaj natanko to je. Js u teh slabih 9 letih odkar sem Cukr še nisem uspela ugotovit ...
Jaoo!! Ok, razumem, če to izraz oseba, ki nima tut slučajn nbenga stika s cukram, ki mu je use novo in je mogoč slučajno kje kdaj kej prebral (ker ja, tut v revijah, časopisih in ostalih medijih je kr neki zloo "zanimivih" informacij). Ampak halo?!?! Mati, ktere sin ma cukr izraz da ma njen sinko pa hudo obliko sladkorne bolezni (pa zdelč ni edina, ampak dons mi je ona stopla na rep).
Jaoo folk, pa kdaj se bomo začel izobražvat ... oz kdo se bo, če pa ne tisti ožje "prizadeti" ... in kdo bo ozavešču folk, če ne mi?!?!
Pa ok, tut to bi še požrla ... in seveda poskusm usakem vedno razložit kako in kaj je s temi hudimi oblikami cukra tipa I ... ampak ne-ne ... kaj pa Ana ve o tem ... ((hvalabogu niso vsi ljudje isti in nekteri celo poslušajo do konca in poskušajo razumet, to kar jim skušam pojasnt) ...
... za tega sinka namreč ne vejo zakaj je dobu cukr, ta sinko si more devat 5 injekcij dnevno in jih skoz s sabo nosit, pa cukr si more večkrt na dan merit ... a bejž no bejž ... kdo bi si mislu, ane?!?!
In - predraga mati sinčka s hudo obliko sladkorne bolezni - če cukr skače, to še ne pomen, da gre za hudo obliko ... člouk pač še ni stuhtu kok inzulina rabi za kako stvar, u določenem delu dneva, mesca, leta ... mogoč pa sam dreka ... pa se ne zna poštimat ... mogoč zato, ker si u glau ni pošlihtu stvari ... ker še ni sprejel tega, da ma cukr ... in ko bo enkrt to poštimu, se bo pa mogoče huda oblika spremenila v nehudo, manjhudo, normalno ... ???
... kokr mam trenutn vtis, se mi zdi, da je lažje sprejet cukr če ga dobiš ko si še mlajši ... ko še nisi čist izoblikovana osebnost ... (no ja - v končni fazi kdaj pa si, ampak ok) ...
... mogoče tut zato, ker nam naše med. osebje na Pediatrični - C1 ENDO =) stvari prikaže v pravi luči ... (da velik del zavisi tut od karakterja cukra in podpore bližnjih je itak - upam da - samoumevno) ...
... sprejet dejstvo, da si CUKR se mi še vedn zdi ogromn problem ...
... to ni baubau ... to ni stvar, zarad ktere ne morš živet dalje in počet stvari, ki jih maš rad ... ja, je potrebna samodisciplina - pa kaj?! ... je mogoče kej slabga, če se človek tega nauči? ... pa če se navadi skrbet zase ... in si mogoče posledično zna postavit prioritete v živlenju?? ... zarad tega še nismo omejeni pri doseganju svojih ciljev, želja, ...
... ne rečem, da je vedno lepo in super ... pa da se nkol ne vprašaš "zakaj js?!?!" in da ne pride dan, ko ti gre na žiuce use ... itak da ne ... ti prekipi, ko ti cukri drekajo pa tut če delaš use tko kot je treba ... pa ti prekipi, ker te boli set al pa si plau od igle ... itak ... sej logično ...
... debata, ki bi jo lahko razpredala v nedogled ... v bistvu ena nit, ampak se barve menjajo ... prepletajo v mavrico ...
... mogoč pa na stara leta napišem knjigo, ko bom mela cajt ... =P
... SLADKORČEK SEM IN TO BOM OSTAL ... SLADKORČEK SEM IN SPLOH MI NI ŽAL ... =)
